kuhanje – eNamig

Kuhanje zna biti za marsikaterega začetnika zelo težko delo

Kuhanje

Kuhanje ni za vsakega, ampak če se potrudimo je vse mogoče. Pravijo, da vaja dela mojstra. Danes imamo že toliko različni receptov na spletu, različne knjige z recepti, tako za profesionalce kot tudi za začetnike.

Če se nekdo res želi naučiti kuhati pa ne zna se z vajo lahko veliko nauči. Nekateri pravijo, da znajo zažgati celo vodo. Temu bi rekli, da se ne trudi dovolj. Na začetku moramo biti res z glavo 100% v situaciji in potem, ko neko zadevo osvojimo se lahko malce bolj sprostimo. To je po navadi razlog, zakaj ljudje ne znajo kuhati, oziroma govorijo, da ne znajo kuhati. Zato ker prehitro obupajo. Obupajo že na začetku ko je najtežje. Ampak če vztrajamo, vsaka stvar v življenju postane čez čas lažja.

Kuhanje zna biti za marsikaterega začetnika zelo težko delo

Če si preberemo recept, nek lahek recept. Si ga preberemo večkrat in nato ga poskusimo izpeljat. Morda nam v prvo ne bo uspelo. Čez kakšen dan ali dva vajo ponovimo. Lahko, da bo boljše ali pa isto kot prej. Šele ko probamo tretjič nam uspe. Se pravi smo vstajali in trud se je na koncu tudi poplačal, saj smo skuhali zelo dobro jed.

Tisti, ki res niso talentirani za kuhanje morajo samo vaditi malo dlje časa in jim bo uspelo. Verjamem, da zna biti to nadležno, ko gledamo druge in jim vse takoj nam pa ne, ampak še vedno se moramo veseliti ker nam sploh uspe. Tisti, ki imajo vsaj nekaj talenta jim bo mnogo lažje in jim bo veliko stvari uspelo že v prvo in takim ljudem je kuhanje užitek. Taki ljudje so tudi malo bolj drzni in si vedno postavljajo neke izzive in težje hrane za kuhati. S takimi izzivi si izboljšajo znanje, spretnost in hitrost pri kuhanju. Postanejo zelo elegantni med kuharijo in jih je prav prijetno opazovati, kako obvladajo zadevo in se vedno kaj novega naučijo. To je ta čar kuhanja. Osvoji ga lahko vsak . potrebna je le volja in vaja.…

Nova kuhinja, mi je povrnila željo po kuhanju

Kuhinja

Kot majhna sem večkrat gledala mamo, kako kuha in peče določene jedi. Večkrat sem ji pri tem tudi pomagala, a neke velike želje po tem nisem imela, tako je zame bila kuhinja bolj druženje z mamo, kot pa da bi kaj pripravljala. Potem, ko sem odrasla, mi je kuhanje bilo odveč, nisem imela časa za to, raje sem počela druge stvari, kuhinja mi ni dišala niti malo.

Potem pa sem bila noseča in z možem sva na novo opremila celotno stanovanje, že pri sami izbiri kuhinje, pa se je želja po kuhanju in pripravi sladic prebudila. Ko je bila kuhinja montirana, pa sem začela uživati pri pripravi jedi. Mož me je kar malo presenečeno opazoval, ker tudi on ni pričakoval, da bom imela takšno veselje. Kmalu je kuhinja postala moje zatočišče, kadar sem bila slabe volje, sem se odločila, da si pripravim, kaj dobrega za pojest. Saj veste, kako pravijo, da je hrana čustvo. Videla sem, da tudi, ko sem dobre volje, rada pripravim kakšno okusno sladico.

Res je nekaj na tem, če je kuhinja po tvojih željah, jaz sem si kuhinjo še preden sem si jo izbrala izrisala, tako sem z načrtom kuhinje šla v salon, kjer smo potem vse skupaj sestavili in to je bilo to ,da je danes kuhinja po meri, točno takšna, kot sem si jo jaz želela. To pa prinese tisto veselje do hrane, ker jo imaš veselje pripravljati.

Danes to veselje delim z hčerko, ki mi zelo rada pomaga. Tako je kuhinja postala najin prostor, kjer vedno nekaj ustvarjava. Ključnega pomena, da ima otrok veselje do kuhanja pa je ta, da mu pustimo, da ustvarja, da reže z nožem, gnete testo in da ga znamo pohvaliti, če tudi ni vse tako perfektno kot bi bili sposobni narediti mi. Naša kuhinja je danes polna smeha in ustvarjanja novih receptov.

…