Zjutraj sem vstala že navsezgodaj, da bom res imela dovolj časa za nosilec za kolesa, ki mora biti nameščen, in za pakiranje, ki me čaka. Jutri grem namreč v Italijo na morje, in ker me čaka dolga vožnja, bi rada šla zgodaj spat. Prvič grem na daljšo vožnjo z avtomobilom in iskreno sem kar malce živčna, ker ne vem, kako mi bo šlo. V Italiji sem že bila, in to večkrat. Le nikoli tako daleč, kakor bom sedaj. Vsekakor si pa zelo želim, da sem s svojim avtomobilom, ker ne bi rada bila samo v bližnji okolici svojega apartmaja, ampak še kje dlje, če je le možno.
Upam le, da bo nosilec za kolesa zdržal do tja. Kolikor sem preverila, je to nosilec za kolesa daleč med najboljšimi za takšne dolge vožnje in res upam, da je tako, ker ne bi rada moje kolo pobirala kje po kakšni avtocesti. Verjetno niti slučajno ne bi ostal cel, če bi padel dol. Kar groza me je samo, da pomislim na kaj takega, kaj šele, da bi se v resnici to zgodilo.
Na srečo sem nosilec za kolesa zelo hitro namestila na avtomobil. Po občutku bi lahko rekla, da je zelo dober in da bo zdržal vse, kar mora zdržati. Kar je pomenilo, da grem lahko pakirat. Kolo bom namestila na koncu, ker pride zvečer še prijateljica, s katero greva skupaj na ta izlet. Pripeljala bo tudi svoje kolo in bo mnogo lažje, da skupaj pripneva kolesa, na nosilec za kolesa ki je na strehi.