Vsak v mladih letih ni zato, da bi šel delat izpit za avto, ker enostavno nima te želje. Tudi sama sem bila ena izmed tistih, ko nisem imela nobene želje po avtu in po izpitu. Svoje življenje sem si organizirala tako, da sem brez lastnega izpita za avto lahko živela.
Ne bom rekla, da avta nismo imeli pri hiši in da me v službo ni pogosto peljal moj mož, to so bili dnevi, ko je bilo grdo vreme, ali pa sem potrebovala prevoz zaradi nabave hrane, tako je izpit za avto imel in ni bilo problema. Leta so tekla in z možem sva se vedno manj razumela. Postajalo je vse bolj naporno vse skupaj in res sem težko bila odvisna od njega. Takrat sem prvič začutila, da pa bi mi izpit za avto in da imam svoj avto še kako prav prišel. Ne vem kako sva prišla tako daleč, vendar pri nama je bilo prisotno še samo kreganje.
Morala sem se odločiti za ta korak, če ne bi bila v penziji skoz doma, to pa ne bi bilo v redu, če se že zdaj ne razumeva. Pa sem šla delat izpit za avto, tik pred penzijo. Mojemu možu sploh nisem povedala, ker sva se enostavno tako malo pogovarjala, da ni imelo smisla. Zdaj ko tako gledam, kako mi je šlo, leta sploh niso bila ovira, da jaz ne bi naredila izpit za avto, bila sem samozavestna in odločena, da grem po tej poti. Tako sem naredila izpit za avto zadnje leto sovje službe in si kupila majhen nov avto. Ta občutek je bil fenomenalen, kot da sem na novo zaživela, nisem bila več odvisna od moža, z katerim nisva bila v lepih odnosih, tako mi je izpit za avto podaril svobodo gibanja, da sem lahko šla kamor sem želela in komaj sem čakala, da je upokojim.