Še dobro, da je bila v bližini restavracija, ko sem postala neizmerno lačna. Ravno sem se vračala iz obale, ko sem se ugotovila, da sem šla na pol lačna na pot. Tako se mi je mudilo, da se odpravim od tam, da ne padem v preveliko gnečo, da sem popolnoma pozabila, da moram še na zajtrk. V apartmaju, kjer sem bivala, je bila manjša restavracija, ki je vsako jutro pripravila zajtrk in sem se ga tudi udeležila. Ampak na dan, ko sem odhajala, sem pa popolnoma pozabila.

Bila sem nekje na polovici poti in na srečo sem se spomnila, da sem v tistih krajih že bila. S tem sem se pa tudi spomnila, da je tam ena zelo dobra restavracija, ki ima zelo raznoliko ponudbo in mi ni treba naročiti obilnega kosila, temveč lahko naročim nekaj, kar je dovolj za malico. Odpeljala sem se tja, kjer stoji ta restavracija, parkirala in našla prosto mizo.

Nisem potrebovala veliko, da sem našla nekaj, kar mi je takoj padlo v oči. Ko je prišel natakar, sem mu naročila juho in narezek ter še eno pijačo in počakala na naročilo. Vreme je bilo še vedno zel lepo, čeprav vem, da bolj, ko se bom bližala domu, bolj bo hladno. Na obali je vedno topleje kakor pa v notranjosti, zato grem vedno raje tja, ko so temperature preveč zimske. Čeprav je ta restavracija, nekje na pol poti, pa so temperature še vedno znosne. Vseeno imama raje, da je prevroče kakor pa prehladno. Vedno se šalim, da sem se rodila na napačnem delu zemlje, ker mi bolj ustreza tropsko ozračje, kakor pa tole kar imamo tukaj. 

Ko sem pojedla svoj na pol zajtrk in na pol kosilo sem plačala račun in se poslovila. Moram si zapomniti večkrat, da je ta restavracija tukaj, ker to pomeni, da se lahko tudi na pot na obalo ustavim tukaj, če se mi doma ne bo dalo pripravljati zajtrka, ko bom odhajala na pot.…