Leto dni je mimo, odkar sem imela nazadnje akne in sem jih komaj rešila. Zadnje zdravljenje je trajalo skoraj pol leta in mislila sem, da se jih ne bom znebila. Ko so se končno pozdravila, sem imela kar precej brazgotin, ki tudi niso zlepa šle proč. Poznam zelo veliko ljudi, ki se nikdar niso znebili brazgotin. Ampak sedaj vidim, da se verjetno tudi nikoli niso odločili, da bi kaj naredili glede tega.

Mislim pa, da je večino, svari, bolezni, stanj in posledic rešljivih in se lahko spremenijo, če je človek pripravljen kaj narediti glede tega. Tudi jaz sem se že bala, da so akne nekaj, kar bo ostalo. Čudno mi je bilo, da se toliko časa ni nikamor premaknilo, če sem toliko vlagala v to in verjela, da bo bolje. Ampak potrpežljivost res nikoli ni bila nikoli moja vrlina. Zlasti v zadnjih mesecih je zelo škripala, ko je bilo že bolje in potem spet slabše in manjše akne, kar niso želele zapustiti moje kože, pa sem delala vse, kar so m naročili, da naj delam. Na srečo se je pa vse obrestovalo zelo dobro, ko sem se malce sprostila in morda že sprijaznila s tem, da bo nekaj malega vseeno ostalo tam. Ko sem prišla do tega so se akne, zelo hitro poslovila in me presenetile z nagrado, ki je bila lepa čista koža. No, čista koža z nekaj brazgotin.

Ko se je to zgodilo, sem vseeno počakala nekaj tednov, preden sem nazdravila z naravnim sokom. Saj bi raje takrat spila kozarec šampanjca, ampak nekako nisem želela tvegati lepe kože z alkoholom. Bilo bi res neugodno, če bi mi za nagrado, ko bi nazdravila uspeh, naredila nekaj, kar bi mi akne vrnilo na kožo. Sedaj je že leto dni mimo od takrat pa še vedno zelo pazim na to, kaj jem in pijem. Tudi alkohola se zelo izogibam, ker imam raje, da akne niso na obisku, kakor pa da pijem to.…